Slap Savica

Slap Savica

med skalami utira pot si v dolino,

ponosno razprši mogočno vodno silo,

se čez previs spusti v tolmun, zadiha,

zajame sapo in že hiti naprej.

 

Se zlije v jezero

ter nadaljuje pot po strugi

kot reka Sava prek Bohinja,

nahrani živelj, ki v njej utripa,

vsem vodnim virom, ki želijo, prostor nudi,

igra z brzicami se, se nikoli ne utrudi.

 

Hiti med kamni,

si utira pot po strugi,

jo oblikuje in razširi,

povrhu sem ter tja še ostro čer omili.

Objame travnike, ko čez strugo se razlije,

posrka se nazaj in že naprej se vije.

 

Poljubi

sestrico Dolinko,

jo objame, hitita v svet,

saj popotovanje ju prevzame.

 

Ljubljana, 20. 3. 2021

Ta prispevek je bil objavljen dne torek, 4. maja, 2021 ob 13:03 in je shranjen pod Pesmi, Poezija. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko skočiš na konec in pustiš komentar. Pinganje trenutno ni dovoljeno.

Napiši odgovor

Moraš biti prijavljen za vnos komentarja.