Pesmi o rekah – Sava Bohinjka

 

Sava Bohinjka

me spominja na otroštvo.

Na čas, ko bredla sem

in plavala po njeni strugi,

iz mivke tam ob bregu

gradila si gradove,

ploščate kamne

lučala tja čez valove.

 

V zalivih plavali

smo sred’ poletja,

bila je hladna,

čista in brez gretja,

ko priskakljali smo iz vode,

se tresli smo kot

vrba v vetru,

zaviti v brisače

smo se prepustili

sonca gretju.

 

S tolmuni in vrtinci

izzivala nas je, vabila,

se bali nismo njenega poziva

ne njenega objema mrzle vode,

le vrtincem smo se izognili,

v zalivih raje smo bili igrivi.

»Mrzla je,« so odrasli nas svarili,

a mi takrat res tega nismo občutili.

Ljubljana, 6. 12. 2020

 

 

Ta prispevek je bil objavljen dne torek, 4. maja, 2021 ob 12:40 in je shranjen pod Pesmi, Poezija. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko skočiš na konec in pustiš komentar. Pinganje trenutno ni dovoljeno.

Napiši odgovor

Moraš biti prijavljen za vnos komentarja.