Korajža velja

Jaka rad na zob ga da,

če kaj ga najde kje doma,

pa mu Jera ne pusti,

se venomer jezi.

 

Jo s Francom mahneta na pir,

da najdeta pred babam mir,

nazaj grede preklinjata,

ovinke grizeta.

 

Le glej, da Jeri ne izdaš,

da spila sva kar nekaj flaš,

ker vse pove še moj Juhanc,

Jaka prepričuje Franc.

 

Jaka pa zamahne češ,

le kaj bi pravu Jeri to,

saj z babami se ni za igrat,

začnejo ti na glavo srat.

 

Če b` vedva tvoja, da s pr` šank,

se slinu tja k ta mvad Marjanc,

bi to bil res an cel hudič,

čeprov ni bvo to vse skp nič.

 

Kdor babo svojo rad ima,

skrivnosti vseh ji ne izda,

saj treba ni, da vse vedo,

se strinjata oba.

 

Ko prideta že čist do vrat,

v hišah luč še, ne ga srat!

Se spravle babe nista spat,

bo treba zunaj počakat…

AJ 12/2015

Ta prispevek je bil objavljen dne nedelja, 6. decembra, 2015 ob 12:44 in je shranjen pod Ostalo, Pesmi, Poezija. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.

Napiši odgovor

Moraš biti prijavljen za vnos komentarja.