Pesmica o prstkih in gledališču

Pozdravljeni v mesecu septembru.

Se tudi vi radi igrate? Listala sem po svojih zapiskih in našla pesmico o gledališču. O naprstnih lutkah sem že pisala. Predvidevam, da se mi je v tistem času, ko sem ustvarjala naprstne lutke: P1060900

porodila tudi ideja, o kateri govori pesmica. Sicer pa imajo prsti v mojem življenju res poseben pomen. Pristali so v pravljici, pesmici, pomagajo mi pisati…

Upam, da vam bo pesmica všeč.

Gledališče

Sem vesela, razigrana,

prstov pet na roki imam,

vsakemu nataknem lutko,

gledališče se igram.

 

Jakec, Mihec, Petra, Špela,

pred učiteljem stoje,

je učitelj gospod palec,

ki mu je Aljaž ime.

 

Matematiko sprašuje:

“koliko je pet krat tri?”

»Petnajst«, Špela mu odvrne

in prešerno se smeji.

 

Učitelj strogo nadaljuje,

Miha odgovora ne ve,

solza na obraz mu kane,

enke res` dobit` ne sme.

 

Učitelj strogo ga pokara,

mu nalogo naloži,

stokrat mora ponoviti,

kako se šestdeset dobi.

 

Ko je konec učne ure,

se oddahnejo prav vsi.

Spet so prsti moje roke,

meni se naprej mudi.

 

Lep pozdrav, Antonija

Ta prispevek je bil objavljen dne torek, 8. septembra, 2015 ob 23:58 in je shranjen pod Pesmice za otroke, Poezija. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.

Napiši odgovor

Moraš biti prijavljen za vnos komentarja.