Ne spiva, pojdiva
Pojdiva do reke kjer voda deroča
ječi in izvija se iz obroča.
Ujeta v strugo v prod se zajeda,
hiti v daljavo, ji meja preseda.
Pojdiva med skale, kjer zrak je redkejši,
rhododendrona cvet pa vse pogostejši.
Kjer gorska veriga pogled ti odkriva
na svet, ki v dolini v zelenje se skriva.
Ne spiva, pojdiva lepot se naužit,
prek polja, do reke, čez skalne previse,
prisluhniva vetru in sonce ujemiva.
Ne bojva sveta se, ne spiva, pojdiva.
2015 Antonija
Ta prispevek je bil objavljen dne petek, 27. februarja, 2015 ob 12:56 in je shranjen pod Pesmi, Poezija. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.
