Ne spiva, pojdiva

Pojdiva do reke kjer voda deroča

ječi in izvija se iz obroča.

Ujeta v strugo v prod se zajeda,

hiti v daljavo, ji meja preseda.

 

Pojdiva med skale, kjer zrak je redkejši,

rhododendrona cvet pa vse pogostejši.

Kjer gorska veriga pogled ti odkriva

na svet, ki v dolini v zelenje se skriva.

 

Ne spiva, pojdiva lepot se naužit,

prek polja, do reke, čez skalne previse,

prisluhniva vetru in sonce ujemiva.

Ne bojva sveta se, ne spiva, pojdiva.

 

2015 Antonija

Ta prispevek je bil objavljen dne petek, 27. februarja, 2015 ob 12:56 in je shranjen pod Pesmi, Poezija. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.

Napiši odgovor

Moraš biti prijavljen za vnos komentarja.