Bosa pojdiva

Bosa pojdiva med trate zelene,

bosa po rosi, ki žalost prežene.

Bosa po poti, ki s kamni masira,

bosa po vodi, ki regenerira.

 

Ujeta v dnevu telo si sprostiva,

razbijva okove, ki vest jih razkriva.

Predajva se soncu in žarke ujemiva,

predajva naravi in voljo krepiva.

 

Bosa pojdiva, naj naju ne moti

ne kamen, ne rosa, ki stojita na poti.

Ne voda, ne hlad, ki naju objame,

storiva kaj zate, storiva kaj zame.

 

11.02.2015 Antonija

Ta prispevek je bil objavljen dne ponedeljek, 16. februarja, 2015 ob 00:35 in je shranjen pod Pesmi, Poezija. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.

Napiši odgovor

Moraš biti prijavljen za vnos komentarja.