Ne pusti me same
Se spomni takrat me, ko bom ostarela,
ne pusti me same, ko bom ovenela.
Ko roke okorne in rahlo tresoÄe,
ne bodo veÄ zmogle urediti ÄistoÄe.
Obljubi mi danes, da mi stal boš ob strani
in dovolil ne boš, da bi živela v osami.
Ko glas bo tresoÄ, korak pa poÄasen,
obraz razbrazdan, pogled pa nejasen.
Ko zrla v daljavo bom z medlim pogledom,
se ozrla ne bom veÄ za vsakim neredom.
Ko prežeta s spomini bom tiho sedela,
minute obstoja, potihoma Å¡tela.
Le tvoja mi dlan bo vse pomenila
in topel pogled mi vrnil bo krila,
da tiho in mirno se bom poslovila,
zaspala za vedno in si odpoÄila.
Antonija  18.10.2013
Ta prispevek je bil objavljen dne ponedeljek, 18. novembra, 2013 ob 20:10 in je shranjen pod Pesmi, Poezija. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.