Sem Bohinjka, nisem Minka,
brhka so dekleta vsa,
Bohinj zame je dežela,
ki lepot veliko ima.

Kot otrok sem tam živela,
Å¡olske gulila klopi,
dom in starše sem imela,
dom ostal je, staršev ni.

Zdaj gomilo obiskujem,
v njun obraz se tam zazrem,
slika v kamnu me pozdravi,
tu doma sem, se zavem.

23.06.2011 Antonija

  prave umetnine, hvala Medvedki, Čebelice in Mucki

Lisička tatička
je v gozdu doma,
v prazni jazbini
svoj domek ima.

Z repom košatim
veselo opleta,
ko hišico svojo
si pridno pometa.

Vsak dan pa tudi
na lov se odpravi,
pri ribniku bližnjem
se vedno ustavi.

Tam v dolini
blizu kmetije
še h kokošnjaku
jo rada zavije.

Slastna kokoška
vedno ji paše,
če srečo ima,
si trebušček nabaše.

Ljubljana, 11.11.2011 Antonija

Hvala Mucki, Čebelice in Medvedki, bili ste čudoviti. Vesela sem, da sem z vami delila prijetne trenutke.

Antonija