Nima platnic, na stroj je sešita,
res mi ni znano kje platnici ležita.
Jo hranim v omari, več let tam leži,
nihče je ne vidi, se le še praši.

Ko v roke mi pride, jo ponovno odprem,
v slike in verze se tiho zazrem.
Rožice v vazi na prvi so sliki,
prekinjeni zdavnaj so najini stiki.

Povedala je, a mi ni bilo mar,
zdaj pa ugotavljam, da njen imam dar.
Res je pisati in slikati znala,
zakaj sem vse to Å¡ele danes spoznala?

hvala mama

« Voščilo
Upokojenska pa taka »

Ta prispevek je bil objavljen dne četrtek, 5. januarja, 2012 ob 21:46 in je shranjen pod Pesmi. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.