Ne sklanjaj obraza,
ne zakrivaj oči,
povej mi na glas
kar ti v duši leži.

 

Nisi osamljen
in sploh nisi sam,
ne zapiraj se vase
ta občutek poznam.

 

Pelje te v brezno,
izhod se zapira,
potapljaš se v žalost,
ti duša umira.

 

Ubij bolečino
in bori se zase!
Izruvaj nesnago,
ki v tebi se pase!

 

Ne pusti si vzeti
kar bilo ti je dano,
bori se zase,
pogovarjaj se z mano.

 

22.10.2011 Antonija

« Pravljica za nagajive in igrive
Zakaj piÅ¡em »

Ta prispevek je bil objavljen dne petek, 11. novembra, 2011 ob 19:00 in je shranjen pod Pesmi. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.