Rojstvo otroka
je res doživetje
pa čeprav je to knjiga,
navdihov imetje.

 

Tkeš jo kot nitko,
jo spletaš v besede,
verze prepletaš,
se včasih ti blede.

 

Rime ustvarjaš,
zamisli pretvarjaš,
zgodi se, da z rimo
se celo pogovarjaš.

 

Listi, beležke,
popisan papir,
polni predali,
oguljen okvir.

 

Zaprte v predalu
ti rime leže,
so dobre al` ne,
ti nihče ne pove.

 

Vprašanje te tare
zakaj si poet,
saj nimaš moči,
da poslal bi jih v svet.

 

A, ko to ti uspe,
se knjiga rodi
in sad tvojih rim
se v svet zapodi.

 

01.07.2011 Antonija

« Obvestilo
Takole med rožicami je prav lepo »

Ta prispevek je bil objavljen dne nedelja, 9. oktobra, 2011 ob 12:51 in je shranjen pod Pesmi. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.