Povodni mož
Ljubljanico obišče,
a zgrozi se, saj zdaj ona
eno samo je smetišče.

Kup konzerv,
steklenice, stare gume
in celo kolo se v vodi znajde.

Ob nabrežju raste trava,
starih vej ob njej goščava.

Zgrožen se okrog ozira,
ve sploh ta svet,
kaj je manira?

Ko midva z Urško
sva v Ljubljanici plesala,
bila je voda čista
in Urška zala svoje kodre
si je mirno v njej oprala.

04.04.2011 Antonija

« Prepozno je
Dolgočasje »

Ta prispevek je bil objavljen dne ponedeljek, 2. maja, 2011 ob 19:40 in je shranjen pod Pesmi. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.