Pravljica o duhcu Jaki

 Napisala: Sašo Jereb in babi          27.04.2010

Živela sta dedek in babica. Dedku je bilo ime Miha, babici pa Tia. Živela sta v gozdu, v majhni leseni hiški, ki je imela zelo majhna okna in dva vhoda. Streha je bila slamnata. Na strehi pa  je stal dimnik. V hišici sta imela dedek in babica mizo, tri stole, kuhinjo, posteljo in veliko zeleno omaro iz lesa.

Na dnu omare je bila velika temno siva škatla, v njej pa je prebival duhec Jaka. Bil je bele barve. Vsako jutro je babici in dedku zaželel dobro jutro. Nekega dne je babica opazila, da ima na nosu črno piko. Vprašala ga je, kaj je počel. Jaka ji je povedal, da ima črno piko zato, ker je z nosom pokukal v dimnik. Babica se mu je na ves glas zasmejala. »Saj z nosom ne moreš gledati Jakec!«

Takrat pa se je zaslišal smeh še nekoga. In to tako močan, da je kar odmevalo naokoli in se je hiša kar tresla. Babico je postalo strah. Poklicala je dedka, Jaka pa se je skril za babico. Dedek je pričel iskati naokrog, kdo se smeje in zakaj tako odmeva. Pogledal je proti oknu in zdelo se mu je, da na oni strani vidi veliko oko. Prav nič mu ni bilo jasno, zato je odprl vhodna vrata, da bi pogledal kdo je zunaj. O joj!  Zagledal je gromozanskega zmaja, ki je imel kar tri glave in samo eno oko je bilo veliko kot okno hiške. Dedek je hitro zaprl vrata in stekel poti vratom na drugi strani sobe. Odprl je vrata, zagledal pa dolg zmajev rep, ki je segal na drugo stran hiše. Vzel je baklo, jo prižgal z vžigalico in jo potisnil zmaju pod rep. Zmaj je zatulil, zamahnil z repom in o groza, hiši odbil kar pol strehe………………….

 

Nadaljevanje pa zaenkrat ostane skrivnost. Če je otrokom všeč in bi jo radi slišali v celoti pa bo potebno kar nekaj komentarjev in predlogov o tem kaj mislijo, da se bo zgodilo.

Prisrčen pozdrav, Antonija

Ta prispevek je bil objavljen dne petek, 6. maja, 2011 ob 15:52 in je shranjen pod Pravljice za otroke. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.

3 komentarji to “Pravljica o duhcu Jaki”

  1. 4. julija, 2011 at 21:24

    Milena says:

    Živjo,
    škoda,da nista nadaljevala, saj imata odlično fantazijo. Upam, da je Sašov delež večji od babičinega. Zanimiva pravljica je. Jaz bi Saša še vzpodbujala k ustvarjanju in k zaključku že začetega. Kar pogumno naprej.

  2. 31. julija, 2011 at 23:33

    Antonija says:

    Sva nadaljevala in dokončala, objava pa je delna. Če bo želja za nadaljevanje izražena v komentarjih in bo le teh vsaj dvajset pa sledi objava nadaljevanja.
    Lep pozdrav,
    Antonija

  3. 30. septembra, 2011 at 22:40

    tina says:

    Pozdravljena!
    Moje ime je Tina, in sem vzgojiteljica v vrtcu. Prav tako v lokalnem mediju objavljam in urejam kotiček za najmlajše. Ko sem na spletu iskala nekaj v zvezi z duhcom ali strahcem mi je vrglo ven vašo pravljico.
    Zelo zanimivo bi mi bilo, če objavim nekaj novega, poleg že stanovitnih pisateljev. Vesela bi bila, če se mi javite na mail in dovolite, da mogoče objavim vašo pravljico.
    Meni je vedno škoda, da se že neuveljavljeni pisci takih sporočil ne znajo ali nočejo promovirat.
    Razmislite o tem in mi prosim čim prej javite
    lahko tudi na moj mail: vzg.tina@gmail.com
    hvala in lp Tina

Napiši odgovor

Moraš biti prijavljen za vnos komentarja.