NENAVADNA KOPEL

SLON PO CESTI SE SPREHAJA,
MU ASFALT MOÄŒNO NAGAJA.
VSAK PODPLAD MOÄŒNO GA PEÄŒE,
TO NI DŽUNGLA ON SI REČE.

 

Z RILCEM VODO, PESEK  IŠČE,
DA OPRHA SI HRBTIÅ ÄŒE.
Z UHLJI MOÄŒNO VETER DELA,
DA SE KOŽA NE BI VNELA.

 

VOHA VODO? KJE ZA VRAGA?
ZA OGRAJO, TI NESNAGA.
ZA OGRAJO JE GRADBIÅ ÄŒE,
VODA PESEK, VSE KAR IÅ ÄŒE.

 

OB OGRAJO SE POSTAVI,
NA OGRAJO SE NASLONI,
DESKE, KOLE, VSE POLOMI.

 

Z RILCEM SODE PREMETAVA,
ŽE KROG NJEGA JE POPLAVA.
VODA STEÄŒE DO IZKOPA,
SLON SE VLEŽE IN OKOPA.

 

30.03.2011 Antonija

Ta prispevek je bil objavljen dne ponedeljek, 2. maja, 2011 ob 16:50 in je shranjen pod Pesmice za otroke. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.

Napiši odgovor

Moraš biti prijavljen za vnos komentarja.