Dolgočasje

Ko ura vleče se kot jara kača
in tvoj pogled
se neprestano na kazalca vrača
imaš občutek, da stojita,
se hihitata in se ti smejita.

 

Od jeze te močno razganja,
a ura tam na steni sanja,
se dan nikamor ne premakne
in pred nočjo se ne umakne.

Ta prispevek je bil objavljen dne sreda, 4. maja, 2011 ob 13:42 in je shranjen pod Pesmi. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.

Napiši odgovor

Moraš biti prijavljen za vnos komentarja.