Antonija

Pozdravljeni!

Rada bi se vam predstavila. Ime mi je Antonija. Sem upokojenka, rojena leta 1951 v Srednji vasi v Bohinju. Živim v Ljubljani. Upokojila sem se leta 2005, leta 2008 pa sem poleg pisanja verzov in pesmic pričela ustvarjati z barvami na steklo.

Moja dela sedaj zastirajo stene v stanovanju, nekatera pa sem podarila in bivajo pri prijateljih. Z barvanjem si krajšam večere, pozabim na svet okrog sebe in se popolnoma sprostim. Opazujem naravo, oblake, rožice, drevesa. Motive iščem povsod. Česa se lotim pa je odvisno od razpoloženja in ideje, ki se mi porodi ob danem trenutku. Trenutno obiskujem slikarsko delavnico in se preizkušam z akvareli. Zadeva je zanimiva, ima drugačen pristop od barv za steklo, obenem zvem veliko novega in spoznavam nove prijatelje.

Pozdravljam vas s kratko pesmico NE DAM SE, ki sem jo napisala 03.01.2010.

 

NE DAM SE

 

Ogledalo mi pove,

da starost me že baše,

čeprav to meni res prav nič ne paše.


 So gube že prisotne,

na glavi pramen las

krasi že sem in tja kak siv okras.

 

Pa kaj potem,

se staro ne počutim,

v srcu jaz ogromno še igrivost čutim.

 

So gube, gube smeha,

je siv okras naraven las,

zato za barvanje resnično imam še čas.

 

Dokler gibljivo je telo

in hodim jaz še kar lahko,

močno prepričana sem, da bo šlo.

 

Dokler bom razigrana

in še kakšno bom zapela,

se sem in tja še zavrtela, bom še živela.

 

Naj starost kar počaka,

ne ustavim še koraka,

v življenju pa še marsikaj me čaka.

Ta prispevek je bil objavljen dne ponedeljek, 21. marca, 2011 ob 19:43 in je shranjen pod Ostalo. Lahko slediš vsem spremembam tega prispevka preko RSS 2.0 povezave. Lahko pustiš komentar, ali slediš s svoje spletne strani.

Napiši odgovor

Moraš biti prijavljen za vnos komentarja.