SANJE

NOČ NAJ V DEŽELO

SANJ TE PONESE,

MED VILE IN ŠKRATE

NA PISANE TRATE.

KJER HIŠE STOJIJO

IZ ČOKOLADE,

LIZIK, BONBONOV

IN DRUGE NASLADE.

ČAROVNICE ZLOBNE

SE PALČKOV BOJIJO,

VILE ZA RED IN

VESELJE SKRBIJO.

ROŽICA V TRATI

ZA ROKO TE PRIME

IN ZMAJA POPROSI,

DA TE PONESE V VIŠINE.

ZJUTRAJ ZBUDIŠ SE

VESEL IN SPOČIT,

V POSTELJI SVOJI

Z ODEJO POKRIT.

Spoštovani obiskovalci spletne strani,

zaupajte mi svoje mnenje.  S klikom na zvezdice zgoraj mi povejte, koliko zvezdic si zasluži?

Stopili smo že v 2. polovico marca. Slabo vreme nam še kar nagaja. Ob večerih se porodijo ustvarjalne ideje. Velika noč, praznik veselja in upanja je pred vrati. Letos že 1.aprila. Z malo ročne spretnosti namesto rož na mizo lahko postavimo šopek z lično izdelanimi pirhi iz ustvarjalne pene.

Potrebujemo večbarvne liste iz pene, tanko žičko, flomastre, barvni karton in razne dodatke. Iz tršega kartona si izdelamo šablono v obliki jajca. Jo položimo na peno in izrežemo. Na zgornjem delu z luknjačem izrežemo odprtinico za obešanje. Z barvanjem ali  lepljenjem materialov  na podlago  obojestransko ustvarimo lične pirhe.

Raznobarvne žičke zvežemo v šop z eno od žičk, zelene oblikujemo v lističe  in postavimo v vazo ali stekleničko, v katero smo natresli okrasni pesek. Nato pa pirhe obesimo na pripravljene žičke. Če vseh žičk ne uporabimo, lahko nanje nalepimo za okrasek še lične pikapolonice.

Lep in ustvarjalen večer vam želim,

Antonija

Novo leto je že zdavnaj mimo. Zima nam je nasula snega. Čas je, da se umakne. In čas je, da moja spletna stran spet zaživi. Tokrat objavljam pesem s katero sodelujem na Evropskem Fejsbuk pesniškem festivalu:

Oprostila sem ti

Se spomniš cvetlic, ki v trati cvetijo?

Travnatih bilk, ki v vetru bučijo?

Sonca, stezic, kjer takrat sva hodila,

ko v srci ljubezen se je naselila?

Z roko v roki čez širne poljane,

bosa čez potok v kraje neznane.

Svet je bil lep, midva pa srečna,

zazrta v ljubezen, ki bila naj bi večna.

Danes spomini v preteklost letijo,

tvojih objemov, strasti si želijo.

Ti si odšel….. ostala sem sama,

zeva praznina, prepad je med nama.

Vse kar obljubil si, laž je postalo.

Srečo, ljubezen, je nekaj izdalo.

Hodim po tratah, ne vidim cvetlic,

tavam čez travnik, ne najdem stezic.

Čutim te v srcu, ne bom pozabila,

ti roki ponujam, sem ti oprostila.

Svet je bil lepši, zdaj zeva praznina,

ostala sem sama, boli me tišina.

Avtor: Antonija Jereb

Svet prehitro se vrti, čas prehitro nam beži. Novo leto je pred vrati,

čas čestitk, daril, želja, naj izpolni se vsaj tista, ki čepi na dnu srca.

/Antonija/

V mesecu septembru smo obiskali Prekmurje.

     Ustavili smo se v Beltincih, si ogledali grad in okolico, pomalicali v restavraciji Vučina, se odpeljali do vasi Lipa, ki je najbolj poznana po pridelavi krompirja. Ogledali smo si ročne izdelke iz slame, prisluhnili razlagi običajev tega kraja v prikupni avtohtono zgrajeni hiši, kriti s slamo in prejeli recept za izdelavo Langaš-a. Ker nismo imeli sreče z vremenom, je obisk razglednega stolpa Vinarium, visokega 53,5 metra, ki se nahaja v Dolgovaških Goricah, odpadel.

    Namesto obiska Vinariuma, smo se odpeljali v Lendavo, obiskali Muzej meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, ki se nahaja na Glavni ulici, v nekdanji meščanski hiši.

  Nekateri smo si nato v bližnjih lokalih privoščili sladoled, drugi kavico,nato pa nadaljevali pot do kapele Svete Trojice, ki stoji sredi Lendavskih vinogradov.

Tam je poleg kapele in čudovitega razgleda na okoliške kraje, na ogled naravno mumificirana mumija vojskovodje Mihaela Hadika, enega največjih junakov iz časa bojev proti Turkom. Po ogledu smo se vrnili v Beltince na pozno kosilo, v že znano restavracijo Vučina. Zadovoljni in rahlo utrujeni smo se po dobrem kosilu odpravili proti domu. Brez vmesnega postanka seveda ni šlo. Ustavili smo se na Trojanah, si privoščili krofe in nadaljevali pot proti Ljubljani. Dokazali smo, da za nas tudi deževno vreme ni ovira.